Avtorji:
multidisciplinarni kolektiv Krater: Gaja Mežnarić Osole, Andrej Koruza, Danica Sretenović, Rok Oblak, Primož Turnšek, Sebastjan Kovač, Anamari Hrup, Eva Jera Hanžek, Amadeja Smrekar, Altan Jurca Avci in društvo Prostorož
Podatki:
Krater, tipologija mestne divjine
Kategorija: Javni prostor
Avtorji: Kolektiv Krater: Gaja Mežnarić Osole (eko-socialna oblikovalka), Andrej Koruza (interdisciplinarni umetnik), Danica Sretenović (arhitektka, kuratorka), Rok Oblak (produktni oblikovalec), Primož Turnšek (mikrobiolog), Sebastjan Kovač (ekolog), Anamari Hurp, Eva Jera Hanžek (akademski slikarki), Amadeja Smrekar (fotografinja), Altan Jurca Avci (študent arhitekture), in društvo Prostorož (arhitektke_i)
Sodelavci: medvrstna skupnost Krater (več kot 200 vrst rastlin, živali in gliv), društvo PINA, Borut Jerman, Renata Šifrar, John Buscarino, Agrodivizija, Ministrstvo za Pravosodje, Društvo za Permakulturo Slovenije, Elizabeta Maleksić, Poletna šola Krater: Plantaže (Nina Vidić Ivančič, Marko Vivoda, Kaja Kisilak, Nina Kozin, Tamara Lašič Jurković, Nika Erjavec, Tamara Rijavec, Pia Groleger), The Feral Palace/Palača divjine (Gaja Pegan Nahtigal, Aja Golob, Zala Metlika, Tatjana Kotnik, Jana Vukšić, Filipa Valenčić, Iskra Vukšić, Lotte van der Woude, Urška Škerl, Zuzana Jančovičová, Justyna Chmielewska, Jane Pirone, Barbara Adams, Hala Abdel Malak, Zsuzsanna Szegedi, Jana Stankić, Zoltan Puzsár, Benedek Lits, Angelo Renna, Katherine Boles, Xavier Acarin, Ola Korbańska, Iwo Borkowicz, Lara Jana Gabriel, Lidija Pranjić, Ajda Biček, Tina Božak, Sieta van Horck, Andreja Benedejčič, Rens Spanjaard), BIO 27 Forbiden Vernaculars (Lyson Marchessault, Manca Hrovat, Katarina Živković, Sandra Revuelta, Kinga Gacsályi, Elias Brun, Ahmed Othman, Daniele Cristini), Debra Solomon, Klaas Kuitenbrower, Rok Kranjc, Mitja Žagar, Daniell Bell, Jasper Van der Linden, Pedro Jervell, Monika Tominšek, Lena Penšek, Neža Novak, Cristián Roman, Nina Rojc, Gorazd Kurent, Marko Turkuš, Karlo Hmeljak, Aleksandra Kansky, Gregor Klemenc, Taja Gorjan, Nina Dolar, Tina Pernuš, Klemen Košir, Oriol Gracia Vallès, Petra Žumer Štrigl, Nina Dolar, Bojan Trstenjak Makar, Vladimir Borštnik in Damjan Kostič, Anna Kotova, Mladi za podnebno pravičnost, Tjaša Zagoršek, Alja Petric, Liza Šimnec, Marko Čeh, Jovan Višnjić, Ajda Bračič, Edern Haushofer, Pauline Liogier, Darinka Pilári, Zavod Bob, Knjižnica REČI, družina Štiglic & Johan O. Verboom
Lokacija: Bežigrad, Ljubljana
Leto izvedbe: 1994-2020
Bruto površina: 4 000 m2 / 18 000 m2
Naročnik: samonikla kreativna skupnost v sodelovanju z RUK, PINA in Društvom Trajna / upravnik zemljišča Ministrstvo za pravosodje
Višina investicije: 80.000 EUR + prostovoljno delo + sofinanciranje CZK, MK, MOL, UIA
Vrsta naročila: avtonomna pobuda za pilotni laboratorij
Spletna stran: krater.si/si, ig: kratercollective
PLEČNIKOVA MEDALJA v kategoriji javnega prostora
Krater, tipologija mestne divjine - poročilo žirije
Krater je dober primer urbane prostorske prakse, ki ne vzpostavlja le novega javnega prostora na opuščenem gradbišču, temveč razpira inventivne možnosti produkcije prostora in vsebin v času, ko urbane in ekološke procese bolj kot premišljeni javni interesi stihijsko usmerjajo kapitalski.
Zadnja finančna kriza je število zastalih gradbišč, gradbenih jam, zanemarjenih mestnih praznin in propadajočih objektov kulturne dediščine občutno povečala. Le nekaj teh odprtih ran izgubljenega mestnega tkiva so z vsebinami in intervencijami, vsaj začasno, regenerirale kulturno-umetniške in druge iniciative ter jih tako odprle javnosti (Onkraj gradbišča, Teren). Krater, ki ga snuje in vodi večji multidisciplinarni kolektiv ustvarjalcev in ki je nastal na zemljišču opuščenega gradbišča Ministrstva za pravosodje ob križišču Dunajske in Topniške za Bežigradom, gradi na teh izkušnjah, a obenem v koncept urejanja in delovanja vpeljuje določene novosti. Kolektiv postavi v ospredje obstoječi ekosistem flore in favne, ki se je v obdobju tridesetih let razvila na ruševinah gradbiščnih jam in vojašnice.
Z novimi vrati v gradbiščni ograji, ki ljudi povabijo k obisku, mestu predstavi nov tip odprtega prostora, t.i. »mestno divjino«. Namesto prostora urejanja in kultiviranja zato postane prostor preučevanja, izobraževanja, produkcije znanj in hkrati materialni vir za razvoj oblikovalskih produktov, bioloških materialov in sonaravnih gradbenih tehnik. Arhitekturni posegi so majhni in začasni, zadoščajo le osnovnim potrebam ustvarjalcev in obiskovalcev. V odsluženih kontejnerjih so studii, laboratorij gob in zavetišče rastlin, novi so le rastlinjak, nadstrešnica, čajnica (nastala v okviru BIO 27) in sonaravno stranišče. Vse je možno odnesti, prenesti, razstaviti ali razgraditi. Krožnost v kontekstu Kraterja zajame celoten materialni krog: od nastanka, rasti, obdelave, gradnje do razgradnje.
Krater ni tipičen odprt javni prostor, saj ga še danes obdaja gradbiščna ograja. Javno se tu ustvarja predvsem skozi programe, ki povezujejo različne generacije in skupine ljudi: od izobraževanj o urbanih ekosistemih za šolarje, delavnic materialov in izdelkov iz sonaravnih materialov, do strokovnih dogodkov in konferenc.
Krater ni park niti vrt – še najmanj je gradbišče. Je aktivni skupnostni prostor v trenutni točki preobrazbe mestnega potenciala. Njegova moč je v preizpraševanju zatečenih mehanizov za razvoj družbenoodgovornega mesta. Je prototip modela za regeneriranje ekosistemov urbanih ruševin in ustvarjanja novih skupnosti v bodočih strategijah razvoja urbanega prostora. Je prelomnica, ki pušča neizbrisne sledi.
