Projekt »Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture«, slovenski paviljon na mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2021, spremljajoča knjiga in dogodki
Avtorji in kuratorji paviljona, raziskovalnega projekta, razstave ter knjige:
Blaž Babnik Romaniuk
Martina Malešič
Rastko Pečar
Asta Vrečko
Anja Delbello
Aljaž Vesel
Nuša Jurkovič
Samo Kralj
Vid Hajnšek
Jana Jocif
Podatki:
Projekt za Paviljon Republike Slovenije na 17. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia, s knjigo: Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture
Kategorija: Bogatitev prostorske kulture
Avtorji: avtorji in kuratorji projekta: Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič, Rastko Pečar, Asta Vrečko,
zasnova paviljona: Obrat d. o. o.
oblikovanje in izvedba razstave: Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič, Rastko Pečar, Asta Vrečko, Anja Delbello, Aljaž Vesel, Nuša Jurkovič, Samo Kralj, Vid Hajnšek
oblikovanje in urednikovanje knjige: Martina Malešič, Asta Vrečko, Anja Delbello, Aljaž Vesel, Jana Jocif
Sodelavci: /
Leto izvedbe: 2021
Naročnik: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ob podpori Ministrstva za kulturo, zanj Matevž Čelik (komisar) in Nikola Pongrac (asistent komisarja)
Spletna stran: venicebiennial.mao.si/slo
PLEČNIKOVA MEDALJA v kategoriji bogatitve prostorske kulture
Skupno v skupnosti - poročilo žirije
Projekt Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture sega onkraj okvirov tematske razstave na 17. mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah. Raznolika skupina avtorjev je izvedla obsežno interdisciplinarno raziskavo, v kateri so prvič predstavili okoliščine nastanka, gradnjo in današnje življenje zadružnih domov v Sloveniji. Zadružni domovi in kolektivna gradnja so edinstveno zaznamovali naš prostor in družbo v drugi polovici prejšnjega stoletja, vse od 50. let dalje.
Avtorji projekta so z delom na terenu popisali stanje in zgodbe 300 zadružnih domov, ki so bili postavljeni na območju celotne države v časovnem obdobju petih let s pomočjo množične moblizacije ter s prostovoljnim in udarniškim delom lokalnih skupnosti. Zadružne domove so predstavili kot odporno in razvejano mrežo še danes delujoče družbene infrastrukture. Zadružni domovi so kot lokalni kulturni centri razpršeni po slovenskem podeželju in še vedno igrajo pomembno vlogo v delovanju skupnosti. Decentralizacija kulturnega udejstvovanja zastavljena z mrežo zadružnih domov je bila ključna podlaga za mnoge umetniške dosežke, ki so v Sloveniji vidni še danes.
Široko zastavljeni projekt je rezultate terenske raziskave predstavil z razstavno postavitvijo na 17. mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah, trajno vrednost dela pa nosita obširna, didaktična in likovno dovršena publikacija ter dokumentarni film. Mnogoštevilne aktivnosti avtorjev projekta so vključevale tudi predstavitve in dogodke na lokacijah zadružnih domov, s tem pa širile zavedanje o pomenu te že izgrajene mreže notranjih javnih prostorov. Raziskava in njeni rezultati nedvomno dokazujejo aktualnost te javne kulturne infrastrukture v sodobnem času.
Projekt zaradi zavzetosti avtorjev še dolgo po zaprtju razstave odmeva skozi predstavitve in dogodke. Opozarjanje na pomen skupnostnih prostorov, ki imajo moč povezovati, dejstvo, da se javni prostor vzpostavlja skozi skupnost, ima toliko večjo težo, ker je izgradnja javnega prostora, v katerem se skupnosti lahko razvijajo, vse manj samoumevna. Današnje družbene okoliščine stroko kličejo k čim večji zavzetosti pri prizadevanju za ohranjanje obstoječega in k vzpostavljanju novega javnega prostora.
