Dom v zalivu, idejna zasnova prenove narodnega doma v Trstu

Dom v zalivu, idejna zasnova prenove narodnega doma v Trstu, magistrska naloga 2023 - poročilo o delu žirije

Avtorica magistrskega dela, ki mu podeljujemo štipendijo Plečnikovega sklada, poglobljeno in natančno analizira vse vidike nastanka Narodnega doma v Trstu. Analizo prične z razvojem mesta ob meji, njegovim urbanističnim razvojem in politično usodo po določitvi meje po drugi svetovni vojni. Za ključno kulturno in politično dejanje navaja narodno prebujenje, ki je Slovencem v nekdanji večetnični monarhiji zagotovilo obstanek in razvoj in v katerega programu so bili tudi narodni domovi kot centri kulturnega in političnega življenja Slovencev.

Narodni dom v Trstu ima za Slovence simboličen pomen. Nastal je po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, ki je s svojim poreklom zajemal vso kompleksnost tedanjega mesta. Takšna je bila tudi njegova zasnova Narodnega doma: bil je nekakšen hibrid mnogoterih programov, razporejenih v enotnem stavbnem volumnu z glavnim vhodom z Vojaškega trga.

Stavba je vse od svojega nastanka delila usodo tržaških Slovencev, predvsem v času fašističnega zatiranja, ki je doseglo vrhunec z brezobzirnim požigom doma leta 1920. Dve leti po požigu je bil stavbi odvzet še Vojaški trg, pomemben predprostor, prek katerega je komunicirala z mestnim tkivom in javnostjo.

Neža Brankovič zgodbe Narodnega doma ne pripoveduje zgolj z arhitekturnega vidika. Njeno raziskovanje je široko, objekt skuša razumeti v zapletenem zgodovinskem, političnem in kulturnem kontekstu tržaških Slovencev. Njegov aktualni kontekst zrcali tudi prek pogovorov z ustvarjalci slovenske kulture v Trstu.

Avtorica potrpežljivo in natančno analizira arhitekturni razvoj Narodnega doma, od prvotne Fabianijeve zasnove prek stanja po požigu do obstoječe prostorske organizacije. S svojim temeljitim delom stavbi, ki spet prehaja v slovenske roke, ponuja izhodišča za prenovo. V svojem magistrskem delu predlaga ponovno naselitev slovenske kulture v Narodni dom in ji z odpiranjem parterja ustvarja izložbo v mestu. Z novim posegom v izpraznjenem jedru stavbe dvigne javni program iz parterja do strehe, ki z odprto veduto na mesto nadomešča izgubljeni trg pred stavbo.

Magistrsko delo je temeljna raziskava za vse nadaljnje posege v ta pomembni simbol kulture in arhitekture Slovencev. S štipendijo Plečnikovega sklada želi žirija Nežo Brankovič spodbuditi k nadaljnji participatorni aktivnosti pri oživljanju Narodnega doma v Trstu.