PLEČNIKOVA MEDALJA v kategoriji arhitekturna realizacija manjšega merila
Revitalizacija objektov Stare steklarske in zunanjih ambientov povezuje pomenske in materialne zgodovinske plasti Ptuja s sodobnimi javnimi programi za aktiviranje skupnosti in oživljanje starega mestnega jedra. Obravnavano območje vključuje ulice, navezane na Vrazov trg, dvorišče Stare steklarske in novi dom ljubiteljske kulture z mladinskim centrom. Intervencije v obliki urbane opreme malega merila delujejo »akupunkturno«, saj izkušnji daje takt predvsem veliko merilo mesta. Dobro premišljeni fragmenti se odzivajo na specifike posameznih situacij na prostem in v notranjosti, pri čemer nove prostorske povezave odprejo priložnost za bogato doživljajsko izkušnjo.
Revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga - poročilo žirije
Revitalizacija objektov Stare steklarske in zunanjih ambientov povezuje pomenske in materialne zgodovinske plasti Ptuja s sodobnimi javnimi programi za aktiviranje skupnosti in oživljanje starega mestnega jedra. Obravnavano območje vključuje ulice, navezane na Vrazov trg, dvorišče Stare steklarske in novi dom ljubiteljske kulture z mladinskim centrom. Intervencije v obliki urbane opreme malega merila delujejo »akupunkturno«, saj izkušnji daje takt predvsem veliko merilo mesta. Dobro premišljeni fragmenti se odzivajo na specifike posameznih situacij na prostem in v notranjosti, pri čemer nove prostorske povezave odprejo priložnost za bogato doživljajsko izkušnjo.
Center Stara steklarska je nekoliko umaknjen od težišča kulturnega dogajanja na Vrazovem trgu, a se z njim povezuje. Prenova stavb za novi dom ljubiteljske kulture z mladinskim centrom je bila izvedena v okviru nekdanjih gabaritov, odstranili so le del stavbe in zid, ki je dvorišče ločeval od ulice. Novi zid je nekoliko krajši, a kljub temu ohranja ambient srednjeveškega mestnega jedra. Profilirana struktura vidnega betona ustvari teksturo, prilagojeno malemu merilu lokacije, na zid pa so nameščena drsna vrata, ki sicer omogočajo ločitev dvorišča od ulice, a hkrati poudarjajo dostopnost dvorišča, ko so odprta. Dvokapni volumen, ki nad zidom pogleda na ulico, subtilno opozori na prisotnost prizorišča.
Na dvorišče se odpirata dve dvorani, pri čemer lahko oder večje občinstvo opazuje tudi iz zunanjega mini avditorija. Kar največjo fleksibilnost prireditvenih prostorov omogoča tudi prilagodljivost odrskih podestov velike dvorane, ki je sicer zasnovana v enotnem nivoju. Manjša dvorana deluje kot vmesni prostor med zunanjostjo in tretjo, staro dvorano, kar odraža tudi značaj njenega ambienta, ki vizualno nadaljuje prostor dvorišča v notranjost. Pri tem velja izpostaviti posebno občutljivost avtorjev za materialnost obstoječega prostora in njeno inovativno interpretacijo, ki pomensko nadgrajuje arhitekturno izkušnjo. V dvorani ločnica med novimi in starimi deskami na tleh dobi odziv na zidu in določa mejo med različnimi obravnavami teksture prenove; na stopnišču nas preseneti odtis nekdanjih stopnic; v nadstropju se odpre pogled na cerkveni zvonik; spet drugje stari zid pogleda na stopnišče. Tovrstnih fragmentov je veliko, a dojemanja prostora ne zasitijo, temveč ga plastijo in bogatijo.
Projekt, ki ga zares ne moremo na nobeni točki v mestu dojeti v njegovi celoti, svojo arhitekturno artikulacijo gradi fragmentarno, z barvo, materiali in premišljeno gradacijo merila, ter tako vzpostavlja dialog z obstoječim tkivom širšega mestnega prostora. Enako velja za stavbo kulturnega doma, ki preizprašuje obstoječe elemente v novejših materialih in pri tem ustvarja uporabnikom prijazne atmosfere. Tema, ki prežema celotno prenovo, je torej prav jasna zasnova z dialogom med starim in novim, pa tudi odpiranje dialoga z mestom.
