Razumevanje odnosa med arhitekturo in širšim prostorom pomembno določa merilo, za katero niso bistvene le količine kvadratnih ali tekočih metrov, temveč tudi razumevanje razmerja do okoliščin, v katerih lahko arhitektura vzpostavi specifično izkušnjo prostora. Pri tem dobi uravnoteženost razmerij z gibanjem tudi svojo časovno dimenzijo.
Iz usklajenosti materiala, fizičnega prostora in gibanja lahko v kontekstu arhitekture razberemo tudi etični odnos tistih, ki so v proces njenega nastajanja vpleteni. Ne le arhitekti in krajinski arhitekti, temveč tudi številni sodelavci, upravljavci, izvajalci, investitorji, tudi pisci, fotografi in drugi. Arhitektura je ne nazadnje skupinsko delo. Njena podstat so družbene vrednote, za katere se danes zdi, da počasi izginjajo. Na uravnoteženo merilo arhitekturnega dela zato vplivajo številne nevidne vezi, brez katerih arhitekturna kultura v sodobni družbi ne bi imela svojega mesta.
Arhitektura – tako velikega kot malega merila – poveže prostor z ljudmi: poveže obrobje in središče, naravo in mesto, zunanji in notranji prostor, zgodovino in sedanjost, mlade in stare, tudi svet živih in mrtvih. Je orodje za umerjanje, in to se odslikava tudi v vseh letošnjih nagrajenih delih. Pokopališče Ankaran umerja merilo pokopališča z merilom parka in širše krajine, življenje in smrt z neskončnostjo, horizontom in nebom; Vrtec Bohinj umerja povečano merilo arhitekture z malim merilom uporabnikov in kraja; revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga na Ptuju umerja malo merilo posegov z velikim učinkom programov, ki jih ponuja središče mesta; knjiga Between History, Ideologies and Conflicts: Architecture in Slovenia 1968-1991 raziskuje nova razmerja v arhitekturni kulturi novejše zgodovine v širšem evropskem merilu; platforma Landezine, četudi nima fizičnih razsežnosti, umerja veliko merilo globalnega spletnega stičišča ter realni prostor za spremljanje, razkrivanje in raziskovanje urejanja odprtega prostora v malem merilu pametnega telefona; magistrsko delo Pravica do železnice: idejna zasnova revitalizacije železniških objektov v Baški grapi v kontekstu Bohinjske proge v velikem merilu infrastrukture in krajine z akupunkturnimi intervencijami manjšega merila vzpostavlja dialog z lokalno skupnostjo ter odpira nove premisleke o vlogi arhitekture v kontekstu začasne rabe prostora.
Ne nazadnje so vsa tri nagrajena dela v kategorijah javnega prostora ter arhitekturnih realizacij večjega in manjšega merila plod javnih natečajev in javnih investicij lokalnih skupnosti, kar ponovno dokazuje, da sta pogoj za realizacijo kakovostne arhitekture strokovna izbira najboljše rešitve in transparenten postopek oddaje javnega naročila.
Visoka kakovost vseh letošnjih predlogov in še posebej odličnost nagrajenih del sporočata, da se tudi v današnjem času velikih družbenih kriz porajajo in uresničujejo arhitekturne zamisli velikih in malih meril, ki najdejo nove poti za povezovanje prostora in ljudi, s čimer bistveno prispevajo k iskanju odgovorov na najgloblja vprašanja človekovega bivanja.
Na portal za Plečnikove nagrade 2025 je prispelo 44 prijav, od tega sta bili dve podvojeni, kar pomeni 42 prijav: 11 v kategoriji realizacije večjega merila, 12 v kategoriji realizacije manjšega merila ter 5 v kategoriji realizacije javnega prostora, poleg tega pa še 4 v kategoriji strokovne publicistike, 5 v kategoriji bogatitve prostorske kulture in 5 v kategoriji štipendij Prešernovega sklada. Dve prijavi iz kategorije realizacije večjega merila je žirija premestila, in sicer eno v kategorijo manjšega merila in eno v kategorijo javnega prostora. Eno delo s področja strokovne publicistike pa je zaradi konflikta interesov iz ocenjevanja izločila.
Uvodni sestanek je potekal v Plečnikovi hiši 28. januarja 2025; sledila sta še dva sestanka, nato pa trije dnevi ogledov. Zaključni sestanki so bili prav tako v Plečnikovi hiši. Podroben potek dogodkov je razviden iz zapisnikov.
Postopek izbire je komisija sklenila 7. marca na isti lokaciji in sprejela končne odločitve o podelitvi nagrad.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 19. maja 2025 na vrtu Plečnikove hiše na Karunovi, slovesno podelil Plečnikove nagrade 2025.
Govor Plečnikove nagrade 2025, Boštjan Vuga
Govor Plečnikove nagrade 2025, Ilka Čerpes
Nagrade so bile podeljene v prijetnem, sproščenem, pomladnem ambientu vrta Plečnikove hiše iz rok predsednice žirije, prof. Ilke Čerpes. Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko. Gostom in nagrajencem je uvodoma spregovoril tudi prof. Boštjan Vuga, predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, sledil pa mu je vsebinski nagovor predsednice letošnje žirije prof. Ilke Čerpes. Podžupan Mestne občine Ljubljana, Rok Žnidaršič, je ob zaključku podelitve vse zbrane povabil na odprtje razstave Velikost arhitekture – artefakti, v prvo nadstropje Plečnikove hiše ter na sproščeno vrtno pogostitev in tradicionalno stanovsko druženje nagrajencev, arhitektov in prijateljev ter podpornikov arhitekture.
»Plečnikove nagrade so osrednja slovenska nacionalna priznanja za najkakovostnejše realizacije na področjih arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in interierja, nastale na ozemlju Republike Slovenije v zadnjih treh koledarskih letih. Njihovo podeljevanje že od leta 1973 pomeni tako nenehno aktualizacijo Plečnikovega dela kot tudi sredstvo, ki proaktivno usmerja razvoj arhitekturnih praks.
Nagrade nosijo ime po arhitektu Jožetu Plečniku, katerega razpoznavnost ne presega le geografskih meja Slovenije, pač pa tudi meje arhitekturne discipline. Njegova dela pomenijo nadgradnjo fizičnega konteksta in v navezavi z obstoječim ustvarjajo novo vrednost grajenega prostora. Plečnikova dela presegajo merilo.
Upajmo si torej razmišljati in delovati na veliko, čeprav z malim merilom! Upajmo si vzpostavljati novo merilo! Upajmo si tvegati, pa čeprav bomo pri tem lahko naredili napako! Upajmo si dvomiti! Upajmo si pokazati, da s svojim delovanjem nismo le ustvarjalci prostora, ampak celotne družbe! Taka smelost naj označuje tudi delovanje Sklada v prihodnje.«
Boštjan Vuga, iz uvodnega nagovora ob podelitvi Plečnikovih nagrad 2025
Svečan dogodek je odprla predstavitev nadgradnje nagrajenega projekta lanske štipendistke Neže Brankovič, ki ga je predstavila v dialogu z letošnjim prejemnikom štipendije Plečnikovega sklada, Elvisom Jerkičem. Na odru so se v nadaljevanju zvrstili častni govorci s slavnostnimi govori kot suspenz in kontekst pred podelitvijo nagrad najodličnejšim arhitekturnim realizacijam. Tudi letos so bili nagrajenci in njihova dela predstavljeni v filmskem formatu – skozi dokumentarni film Merilo, režiserja Matevža Jermana in direktorja fotografije Roka Kajzerja Nagodeta. Dvovečeren program podelitve, razstav in okrogle mize se je odvijal na dveh prizoriščih: na vrtu in v Plečnikovi hiši ter v galeriji DESSA.
Strokovna žirija v sestavi Ilka Čerpes (predsednica), Saša Begović, Jerneja Fischer Knap, Nika Grabar in Urška Kranjc je letos v petih kategorijah (za arhitekturno realizacijo večjega in manjšega merila, za javni prostor, strokovno publicistiko ter bogatitev prostorske kulture) podelila eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo.
foto: Mateja Jordovič Potočnik
Razstava artefaktov Plečnikovih nagrad 2025: VELIKOST ARHITEKTURE
Razstava nagrajena dela predstavlja skozi temeljno idejo projekta, ki ga letos postavljamo v kontekst "velikosti".
Velikost v arhitekturi je lahko fizična ali abstraktna, merljiva ali metaforična.
Arhitekturno dejanje je večplastno in združuje številne dimenzije: fizično velikost, kulturno vrednost, družbeni vpliv, duhovno razsežnost, presežnost filozofske ideje, daljnosežnost vizije, ustvarjalni razpon, ali umetniško izjemnost. Predvsem pa je arhitektura medij, ki ga doživljamo izkustveno, v odnosu do širšega konteksta in v povezavi z naravo in ljudmi. Uravnotežiti zna razmerja in harmonizirati odnose: majhna arhitektura je lahko kulturno in družbeno velika – ali obratno.
Razstava v Plečnikovi hiši je skozi izbrane prostorske fragmente izpostavila osrednjo temo projekta oziroma vodilno idejo arhitekturnega posega. Namesto klasične, objektivne predstavitve odsotne arhitekture je zavestno ubrala nasprotno pot – ideje nagrajenih projektov, teoretskih in digitalnih praks so bile predstavljene v materializirani obliki, kot otipljivi artefakti, ki razpirajo njihovo vsebinsko in konceptualno jedro.
Jerneja Fischer Knap in Urša Vrhunc
foto: Mateja Jordovič Potočnik
Vodstvo in organizacijo razpisa in podelitve Plečnikove nagrade 2025 sta za Sklad prevzela Boštjan Vuga in Urša Vrhunc.
Podelitev Plečnikovih nagrad 2025 so omogočili člani Sklada arhitekta Jožeta Plečnika ter pokrovitelji: Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor RS, Mestna občina Ljubljana, Arcadia svetila, Corwin, Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje, Tosidos.
